Novice

Na Frekvenci X na RTVSLO je sodeloval tudi Samo Beguš. Govoril je o kvantnem senzorju za merjenje magnetnih polj – optičnem magnetometru. Več tukaj.

V študijskem letu 2021/22 iščemo kandidate za mesto mladega raziskovalca. Mladi raziskovalec lahko postane oseba, ki je končala študij z oceno nad 8,5 in jo zanima doktorat iz elektrotehnike. Zaposlena je na UL FE preko slovenske raziskovalne agencije ARRS. Predvidena vsebina znanstveno-raziskovalnega dela je narediti nadomestek človeka, ki bi omogočal preverjanje delovanja različnih merilnikov v medicini (npr. simulator pacienta, s katerim bi lahko preverjali delovanje merilnikov krvnega tlaka, ali simulator človeške kože, s katerim bi lahko preverjali merilnike prevodnosti kože). Mentor bo Gregor Geršak. Začetek zaposlitve bo 1. oktober 2021, kar pomeni, da mora kandidatka ali kandidat do takrat magistrirati.

Več informacij tukaj.

Katja Smolič je skrbnica tehnične dokumentacije v podjetju Iskra Pio. V svojem magistrskem delu je obli¬kovala predlogo za navodila za uporabo proizvodov. Ta je zasnovana univerzalno, za vse vrste proizvodov – od enostavnih do kompleksnih. Cilj predloge je prihraniti čas in povečati kakovost navodil za uporabo, k čemur bi morala stremeti vsa podjetja. Več.

Intervju s Katjo je tukaj.

Modul B na univerzitetnem programu elektrotehnike ponuja študentom izbiro spoznati znanja o tehniški kakovosti kot tudi o evropski tehniški zakonodaji in infrastrukturi. Ponosni smo, da so študenti s temi znanji v industriji sprejeti z odprtimi rokami.

Modul B – 2. stopnja UNI elektrotehninka

http://www.fe.uni-lj.si/izobrazevanje/2_stopnja/elektrotehnika/predstavitev/modul_b/

Smer in izbirni predmet Tehniška kakovost – 1. stopnja VS program

http://www.fe.uni-lj.si/izobrazevanje/1_stopnja_vss/aplikativna_elektrotehnika/predmeti/2009011310000316/

http://www.fe.uni-lj.si/izobrazevanje/1_stopnja_vss/aplikativna_elektrotehnika/studijski_program/

Spoštovani študenti,

ena najbolj enostavnih oblik iskanja obolelih s korona virusom je merjenje telesne temperature. Ampak taka merjenja niso čisto trivialna, predvsem pa niso vedno točna. Tega se splošna javnost itak ne zaveda, po drugi strani pa se tega vsaj malo zavedajo vsi študenti vseh merilnih predmetov na FE.

Laboratorij LMK vas vabi na webinar o merjenju telesne temperature, kjer boste izvedeli, kako se danes telesna temperatura sploh meri, kaj so problemi termokamer, kakšni so problemi odločanja, ali je nekdo zbolel ali ne, če se odločamo samo na podlagi temperature itd.

Vabljeni na zoom v torek, 24. novembra, od 13.00 do 15.00 na povezavi https://uni-lj-si.zoom.us/j/98271165304. Več tukaj.

Lep pozdrav,

Gregor Geršak v imenu LMK

Laboratorij za metrologijo in kakovost s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kot nosilec nacionalnega etalona za termodinamično temperaturo in vlažnost v okviru delovanja Urada za meroslovje pri MGRT, podaja nekaj pojasnil glede tehnologij za merjenje telesne temperature. Ta problematika je v trenutnih razmerah širjenja virusa Sars-Cov-2 zelo aktualna in terja nekaj pojasnil.

Iz tabele je razvidno, da je za množični nadzor možno uporabiti najbolj moderno tehnologijo brezkontaktnega merjenja, vendar z najmanjšo točnostjo in možnim neustreznim odločanjem. Zato je v naslednjem koraku identifikacije obolelih za bolj točno merjenje potrebno uporabiti kontaktno merjenje temperature.

Celotni dopis LMK javnosti najdete tukaj – dopis UL FE LMK merjenje telesne temperature.

Samo Beguš se je na RTVSLO pogovarjal o skrivnostih gluhih sob in zvoka. Več najdete tukaj.

Objavili smo članek s področja akustičnih termometrov. Pri načrtovanju praktičnega akustičnega termometra (PAT) z eno cevjo je treba upoštevati določena pogoje za optimalno delovanje. Ta članek obravnava glavna vprašanja, povezana z izgradnjo zanesljivega PAT-a. Poudariti je treba, da PAT meri razmerje časovne zakasnitve med posamezno umeritveno točko temperature (točka ledišča) in katero koli drugo temperaturo. Tukaj predstavljamo različne modele za hitrost zvoka v cevi, vključno z učinki realnih plinov in analizo pogreškov najbolj natančnega modela s simulacijo Monte Carlo. Poleg tega predstavljamo problem prekrivanja zvočnega signala in nekaj možnih rešitev, od katerih je ena možnost z dušenjem neželenega zvočnega signala, druga pa optimizacija dolžine cevi glede na parametre uporabljenega plina in specifično temperaturno območje.