Predmetnik

Matematika I

Visokošolski učitelj: Hajdinjak Melita

Sodelavci: Cafuta Kristijan, Perne Andrej, Stopar Nik, Žitko Tomislav

Cilji: Predstaviti osnovne pojme matematične analize ter razširiti in poglobiti njihovo razumevanje. Razvijati analitično razmišljanje. Pridobljena znanja so pri študiju elektrotehnike nepogrešljiva.

Vsebina: Številske množice (naravna števila, racionalna števila, realna števila, kompleksna števila). Zaporedja (stekališče, limita, omejenost). Vrste (konvergenca, kriteriji za konvergenco, harmonična vrsta, alternirajoča vrsta). Funkcije ene realne spremenljivke (definicijsko območje, zaloga vrednosti, sodost in lihost, injektivnost, surjektivnost, bijektivnost, kompozitum, inverzna funkcija, elementarne funkcije, zveznost, limita). Odvod funkcije (pravila za odvajanje, geometrijska interpretacija, diferencial, uporaba). Integral funkcije (nedoločeni integral, določeni integral, uporaba določenega integrala).

Fizika I

Visokošolski učitelji: Iglič Aleš

Cilji: Splošne osnove tehnične in naravoslovne izobrazbe, pridobljena sposobnost logičnega naravoslovnega in tehničnega razmišljanja.

 Vsebina: MEHANIKA: kinematika, Newtonovi zakoni, izrek o vrtilni količini, izrek o kinetični in potencialni energiji, harmonično nedušeno nihanje, dušeno nihanje, vsiljeno nihanje, sklopljeno nihanje, deformacija trdnih snovi, osnovne lastnosti tekočin, opis gibanja tekočin, pretakanje viskozne tekočine po cevi, Bernoullijeva enačba, sile na telesa v tekočini, Laplace-ova enačba, Young-ova enačba, mehansko valovanje. TERMODINAMIKA: kinetična teorija plinov, entropijski zakon, termodinamske funkcije in termodinamsko ravnovesje sistema, prenos toplote, toplotni in hladilni stroji, toplotno raztezanje trdnih snovi in kapljevin.

Osnove elektrotehnike I

Visokošolski učitelji: Humar Iztok, Križaj Dejan
Sodelavci: Penič Samo

Cilji: Predstaviti osnovne pojme matematične analize ter razširiti in poglobiti njihovo razumevanje. Razvijati analitično razmišljanje. Pridobljena znanja so pri študiju elektrotehnike nepogrešljiva.

Vsebina: Elektrina (naboj), tok in napetost. Zakon o ohranitvi elektrine, kontinuitetna enačba. Prvi in drugi Kirchhoffov zakon. Upor. Nelinearen upor. Temperaturne lastnosti uporov. Napetostno-tokovna karakteristika. Tokovni in napetostni vir. Enosmerna električna vezja. Metode za analizo vezij in teoremi. Elektrina in porazdelitve elektrine. Električno polje. Coulombov zakon električne sile. Električna poljska jakost. Izvornost električnega polja. Delo električne sile, električna potencialna energija. Nevrtinčnost električnega polja. Električni potencial. Električna napetost. Električni dipol. Prevodnik v električnem polju. Zrcaljenje. Dielektrik in električno polje.Polarizacija. Gostota električnega pretoka, električni pretok. Dielektričnost. Mejna pogoja električnega polja. Preboj. Kapacitivnost. Kondenzator. Delne kapacitivnosti. Energija električnega polja. Gibalni procesi v električnem polju. Kondenzatorsko vezje. Tokovno polje. Tokovna gostota. Dualnost elektrostatičnega in tokovnega polja. Ohmov zakon. Joulov zakon. Specifična električna prevodnost. Mejni pogoji tokovnega polja. Električna upornost in električna prevodnost. Ozemljitvena upornost.

Programiranje I

Visokošolski učitelji: Fajfar Iztok

Sodelavci: Glažar Boštjan, Kranjc Matej, Kunaver Matevž, Maček-Lebar Metka, Puhan Janez

Cilji: Študenti se naučijo veščin računalniškega programiranja in preizkušanja programskih rešitev. Predvsem je pomembno, da razumejo, kaj programski jezik sploh je in čemu je namenjen. Naučijo se tudi programskega načina razmišljanja pri opisovanju vsakdanjih problemov.

Vsebina: Splošno: računalnik, strežnik, odjemalec, program, operacijski sistem, splet, večopravilnost, vmesnik, skriptni jeziki, programiranje, kodiranje, algoritmi, načrtovanje programov, načrtovanje podatkov; Jezik HTML: zgradba dokumenta, elementi, povezave, datoteke, slike, seznami, tabele, obrazci, vnosna polja.

Matematika II

Visokošolski učitelji: Hajdinjak Melita

Sodelavci: Cafuta Kristijan, Perne Andrej, Stopar Nik, Žitko Tomislav

Cilji: Predstaviti in nadgraditi osnovne matematične pojme, postopke in zakonitosti ter poglobiti njihovo razumevanje. Razvoj analitičnega razmišljanja ter skrbnega in natančnega sklepanja. Pridobljena znanja so pri študiju elektrotehnike nepogrešljiva.

Vsebina: Vektorji (osnovne operacije, skalarni produkt, vektorski produkt, mešani produkt). Matrike (osnovne operacije, množenje, rang, determinanta, lastne vrednosti, lastni vektorji, linearne transformacije). Sistemi linearnih enačb (Gaussova metoda, Cramerjevo pravilo). Funkcijske vrste (potenčne vrste, Taylorjeva vrsta, Fourierjeva vrsta). Funkcije dveh in več spremenljivk (parcialni odvodi, odvod posredne funkcije, ekstrem, vezani ekstrem). Diferencialne enačbe prvega reda (z ločljivimi spremenljivkami, linearna). Diferencialne enačbe višjih redov (s konstantnimi koeficienti, Eulerjeva).

Fizika II

Visokošolski učitelji: Iglič Aleš

Cilji: Razumevanje osnovnih fizikalnih zakonitosti.

Vsebina: Fizikalne osnove elektromagnetizma, modeliranje dielektričnih lastnosti trdnih snovi in tekočin, Poissonova enačba, Poisson-Boltzmannova enačba in električna dvojna plast, fizikalni modeli električnega prevajanja v kovinah in elektrolitih, fizikalni modeli diamagnetizma, paramagnetizma in feromagnetizma, elektromagnetno valovanje in interferenčni pojavi, totalni odboj in optična vlakna, odboj in interferenca svetlobe na tankih plasteh, fotometrija, sevanje črnega telesa, geometrijska optika, posebna teorija relativnosti in interakcije med delci, fotoefekt, valovna narava delcev, Bohrov model atoma in črtasti emisijski spektri, rentgenski žarki in njihova uporaba.

Osnove elektrotehnike II

Visokošolski učitelji: Humar Iztok, Križaj Dejan

Sodelavci: Berkopec Aleš, Penič Samo

Cilji: Spoznati in uporabljati zakone magnetnega in induciranega električnega polja ter električnih vezij spremenljivih tokov in napetosti. Snov predmeta je hkrati osnova za spremljanje strokovnih predmetov v višjih letnikih študija elektrotehnike.

Vsebina: Magnetno polje. Tokovni element. Amperov zakon magnetne sile. Gostota magnetnega pretoka in Biot – Savartov zakon. Magnetni pretok. Neizvornost magnetnega polja. Vrtinčnost časovno nespremenljivega magnetnega polja. Lorentzova sila. Gibanje delca v električnem in magnetnem polju. Navor in delo magnetne sile. Magnetni dipol. Magnetik in magnetno polje. Magnetizacija. Magnetna poljska jakost. Permeabilnost. Mejna pogoja magnetnega polja. Magnetna napetost in magnetni potencial. Magnetni viri, magnetni upori in magnetna vezja. Faradayev zakon indukcije. Inducirana napetost, inducirana električna poljska jakost, vrtinčnost induciranega električnega polja, gibalna in transformatorska inducirana napetost. Magnetni sklep. Lastna in medsebojna induktivnost. Tuljava in sklop tuljav. Energija magnetnega polja. Gibalni procesi v magnetnem polju. Elektromagneti. Vrtinčnost časovno spremenljivega magetnega polja. Električna vezja spremenljivih tokov in napetosti. Prehodni pojavi v električnih vezjih. Harmonična električna vezja. Kompleksni račun: kazalci, impedanca, admitanca in kompleksna moč. Resonanca. Metode analize vezij in teoremi. Transformator. Trifazni sistem in vezave bremen. Vrtilno magnetno polje.

Programiranje II

Visokošolski učitelji: Fajfar Iztok

Sodelavci: Bürmen Arpad, Glažar Boštjan, Kramar Peter, Kunaver Matevž, Maček-Lebar Alenka, Olenšek Jernej, Puhan Janez

Cilji: Osnovno poznavanje programskega jezika C in osnovnih principov vgrajenih sistemov, priključevanja naprav ter osnovnih načel večopravilnih sistemov in sistemov v realnem času

Vsebina: Splošno: pomnilnik, priključevanje senzorjev in aktuatorjev, zajemanje podatkov, krmiljenje naprav, dvojiški zapis podatkov, osnovna Boolova logika, programski medpomnilniki, sklad, podatkovne strukture, osnovni principi sistemov v realnem času in večopravilnih sistemov, razhroščevanje; Programski jezik C: izvorna koda, prevajanje, povezovanje, knjižnice, izvršilna koda, podatkovni tipi, manipulacija posameznih bitov v večbitnih podatkih, kompleksne podatkovne strukture, kazalci, podajanje parametrov funkcijam po referenci, datoteke; Arduino: priključevanje naprav in komunikacija z njimi, vgrajeni sistemi, preprost večopravilni sistem v realnem času.

Avtomatika

Visokošolski učitelji: Mušič Gašper

Sodelavci: Karer Gorazd

Cilji: Osnovni cilj predmeta je, da uvede študenta na področje avtomatike, ga seznani z nekaterimi osnovnimi pojmi področja, vpelje idejo sistemskega pristopa in življenjski cikel sistemskega inženirstva, predstavi osnovne koncepte in gradnike sistemov vodenja in nekatera področja uporabe, predstavi osnove programskega paketa Matlab/Simulink za inženirsko računanje in simulacijo sistemov.

Vsebina: Definicije osnovnih pojmov s področja avtomatike, gradniki sistemov vodenja, nivoji vodenja, programirljivi krmilni sistemi, vodenje s programirljivimi logičnimi krmilniki, opisi in analiza sistemov vodenja, matematično modeliranje, simulacija, lastnosti dinamičnih sistemov, prenosne funkcije in blokovni diagrami, analiza v časovnem prostoru, regulacijski sistemi, študij učinkov povratne zanke, osnovni regulacijski algoritmi (P, PI) in njihova izvedba, ilustracija s praktičnimi primeri.

Programirljivi digitalni sistemi

Visokošolski učitelji: Trost Andrej

Cilji: Spoznati različne vrste digitalnih sistemov in njihove gradnike, s poudarkom na programirljivih sistemih. Osvojiti opis funkcionalnosti sistema v grafični obliki. Pridobiti praktična znanja za oblikovanje digitalnega sistema glede na vrsto naloge in ocenjevanje izdelanega sistema. Osvojiti razumevanje specifikacij sistemov.

Vsebina: Digitalni signali, logična vrata in vezave. Zgradba računalniškega sistema, osnovni gradniki, njihove funkcije in lastnosti. Snovanje digitalnih sistemov v različnih tehnoloških izvedbah. Pregled različnih vrst programirljivih sistemov. Opis funkcionalnosti sistema z diagramom opravil. Zaporedno in vzporedno izvajanje opravil na sistemu. Praktična izvedba enostavne naloge z računalnikom, mikrokrmilnikom in programirljivim elektronskim vezjem. Ocenjevanje izvedbe s stališča velikosti sistema, zmogljivosti, porabe moči, cene in časa zasnove. Razumevanje specifikacij sistema in izdelava formalne specifikacije glede na vrsto naloge.

Mehatronika

Visokošolski učitelji: Ambrožič Vanja

Sodelavci: Nemec Mitja

Cilji: Vpogled v problematiko sinergije elektrotehnike, računalništva in mehanike s stališča potrebnih inženirsko-tehničnih znanj ter praktična sinteza doseženih znanj.

Vsebina: Uvod v mehatroniko: pojmi, sinteza računalništva, elektronike, elektrotehnike in strojništva. Mehanske komponente v mehatroniki. Zajemanje in prenos merjenih veličin. Elektromehanični, pnevmatski in hidravlični izvršni elementi. Principi in snovanje vodenja mehatronskih sistemov. Inteligentno vodenje mehatronskega sistema s pomočjo programirljivih krmilnikov in mikroprocesorskih sistemov: arhitekture, programske podpore, komunikacija človek – stroj. Analiza delovanja na primerih mehatronskih sistemov različnih tipov aplikacij in moči. Vpogled v problematiko sinergije elektrotehnike, računalništva in mehanike s stališča potrebnih inženirsko-tehničnih znanj ter praktična sinteza doseženih znanj

Komunikacijski sistemi

Visokošolski učitelji: Košir Andrej, Pustišek Matevž

Cilji: Predmet pregledno podaja temeljna znanja s področja delovanja in rabe komunikacijskih sistemov, ki so potrebna za bodoče inženirje tehnične stroke in spadajo v splošno izobrazbo inženirja v informacijski družbi. Snov predstavlja celoto, zanimivo in potrebno za vse študente elektrotehnike, hkrati pa je dobra osnova za spremljanje strokovnih predmetov v višjih letnikih študija telekomunikacij, kjer se določeni deli snovi predmeta obravnavajo bolj poglobljeno.

Vsebina: Informacijska družba. Uvod v temeljne pojme s področja informacijsko-komunikacijskih sistemov. Uporabniki in ponudniki informacijskih in telekomunikacijskih storitev ter vsebine in aplikacije teh storitev. Osnovni pojmi o komunikacijskih sistemih. Digitalni prenos podatkov. Pomen telekomunikacijskih slojev, skladov, protokolov; OSI referenčni model in TCP/IP sklad. Arhitekture telekomunikacijskih omrežij, dostop, jedro in omrežja nosilnih storitev. Komunikacijska vodila. Širokopasovnost, mobilnost, multimedija. Pomen nekaterih sistemov pri zagotavljanju komunikacijskih storitev: ethernet, TCP/IP, xDSL, brezžična in mobilna komunikacijska omrežja. Osnovni pojmi o internetnih sistemih. Omrežni sloj, naslavljanje, transportni sloj. Omrežja s protokolom IP, internetne aplikacije. Osnove spleta in spletnih tehnologij. Pregled in načini uporabe informacijskih in komunikacijskih storitev, svetovni splet. Osnove konvergenčnih multimedijskih elementov in storitev, osnovne značilnosti.

Tehniška kakovost

Merilne metode in merilna instrumentacija

Predavatelj: Janko Drnovšek, Jovan Bojkovski

Asistent: Igor Pušnik, Jovan Bojkovski

Cilji: Pridobiti osnovno znanje o merilnih metodah in merilni instrumentaciji; Razumeti temeljne pojme in teorijo merjenj; Obvladovati bistvene zahteve pri izbiri posamezne merilne instrumentacije za posamezne aplikacije; Naučiti se merjenj osnovnih električnih in neelektričnih veličin.

Vsebina: Teorija merjenj in merilne metode; Modeliranje merilnih procesov; Zgradba in uporaba merilnih instrumentov; Električna vezja za prilagajanje signalov; Osnove verjetnosti in teorija informacij v merilni tehniki; Merjenja osnovnih električnih veličin; Računalniško vodenje meritev, zgradba merilnih sistemov, vodila in komunikacijski vmesniki; Programska oprema v merilnih procesih.

Elektronika z digitalno tehniko

Predavatelj: Boštjan Murovec

Cilji: Uporabiti analogna in digitalna vezja pri realizaciji merilno procesnih sistemov; Posebno pozornost posvetiti integriranim vezjem, ki se v praksi uporabljajo pri realizaciji tovrstnih sistemov.

Vsebina: Upori in kondenzatorji; Referenčne napetosti: Zener diode, band-gap reference;
Operacijski ojačevalnik; Vezja z operacijskim ojačevalnikom; Instrumentacijski ojačevalnik; Uporovni mostiči, kapacitivni senzorji, fotodiode, termočleni, termoupori; D/A in A/D pretvorniki; Digitalni potenciometri, analogni in digitalni (de)multiplekserji, bilateralna CMOS stikala.

Tehnologija programske opreme

Predavatelj: Jovan Bojkovski, Valentin Batagelj

Asistent: Valentin Batagelj

Cilji: Razširiti in poglobiti znanje o osnovah tehnologij za izdelavo programske opreme; Spoznati osnovne pojme programskega inženirstva; Proučiti tipične načine projektnega dela in vodenja; Predstaviti sodobne tehnologije za razvoj programske opreme.

Vsebina: Osnovni pojmi in definicije programskega inženirstva; Projektni način dela; Mrežno načrtovanje in optimiranje projektov; Metode za strukturirano analizo in načrtovanje programske opreme; Orodja za hiter razvoj aplikacij; Vloga in razvoj programske opreme zasnovane na odprti kodi.

Mikroračunalniški sistemi

Predavatelj: Marko Munih

Asistent: Janez Podobnik

Cilji: Spoznati teoretične osnove zgradbe vgrajenih sistemov; Uporaba razvojnega sistema; Samostojnost pri uporabi vgrajenih sistemov.

Vsebina: Centralna procesna enota; Programiranje v zbirnem jeziku in jeziku C; Zunanje in notranje prekinitve; Izvajanje v realnem času; Paralelna in serijska vrata; Tipi pomnilnikov; Neposredni dostop (DMA); Digitalni signalni procesorji.

Modeliranje in obdelava signalov

Predavatelj: Borut Zupančič

Cilji: Osvojiti osnovna znanja iz teorije sistemov, obdelave signalov, osnovne pristope pri teoretičnem modeliranju, metode za simulacijo zveznih dinamičnih sitemov; Postati vešči uporabniki okolja Matlab-Simulink.

Vsebina: Vpeljava sistema in procesa; Modeliranje in simulacija; Signali; Osnovni zapisi sistemov; Analiza dinamičnih sistemov v časovnem prostoru; Proporcionalni, integrirni in diferencirni sistemi; Stabilnost sistemov; Simulacija sistemov; Računalniška orodja za obdelavo signalov, obravnavo sistemov, za simulacijo in modeliranje.

Metrologija

Predavatelj: Janko Drnovšek in Jovan Bojkovski

Asistent: Jovan Bojkovski, Igor Pušnik

Cilji: Spoznavati meroslovne sisteme; Pridobiti znanje o osnovnih in izpeljanih SI enotah; Spoznati osnovne pojme pri prezentaciji merilnih rezultatov; Proučiti tipične vire negotovosti pri električnih in neelektričnih meritvah; Spoznavanje tehnologije in instrumentacije; Pridobivanje sposobnosti celovitega reševanja merilnih problemov.

Vsebina: EU klasifikacija meroslovnih sistemov/področij; Mednarodne organizacije; Osnovne SI enote, definicije in realizacije; Osnovni pojmi pri prezentaciji merilnih rezultatov; Merilna negotovost; Tipični viri negotovosti, ocena in računanje negotovosti, kalibracijski postopki; Osnove verjetnosti in teorija informacij v merilni tehniki; Moderna programska orodja in strojna oprema meroslovnih laboratorijev s poudarkom na osnovnih veličinah SI.

Statistična procesna kontrola

Predavatelj: Boštjan Likar

Cilji: Osvojiti osnovno teorijo in ustrezne postopke statistične procesne kontrole, ki omogočajo učinkovito spremljanje in zmanjševanje variabilnosti proizvodnih procesov ter s tem dvigovanje kakovosti izdelkov.

Vsebina: Postopki opisne statistike in verjetnost; Statistično sklepanje; Statistična procesna kontrola; Kontrola kakovosti z računalniškim vidom.

Regulacijska in krmilna tehnika

Predavatelj: Igor Škrjanc

Cilji: Osvojiti osnovna znanja iz teorije sistemov vodenja, osnovne principe načrtovanja sistemov vodenja dinamičnih sistemov in spoznati cikel načrtovanja sistemov vodenja.

Vsebina: Teorija sistemov vodenja; Paradigma povratne zanke; Zgradba regulacijske zanke; Obravnava zveznih in stopenjskih regulatorjev; Simulacijsko preizkušanje sistemov vodenja; Realizacija regulacijskih sistemov s procesnimi vmesniki na pilotnih napravah; Uvod v kombinacijsko in sekvenčno vodenje in preklopno logiko; Programirljivi logični krmilniki.

Preskušanje in energetska učinkovitost

Predavatelj: Igor Pušnik

Asistent: Igor Pušnik

Cilji: Podati konkretna znanja na področju preskušanja toplotnih naprav; Usmeriti na področje preskušanja energetske učinkovitosti ter varčne rabe energije; Seznaniti študente z osnovami prenosa toplote, osnovami termometrije in umerjanja elektrotermičnih naprav.

Vsebina: Stacionarni prenos toplote in toplotna bilanca; Načini prenosa toplote (prevajanje, konvekcija, sevanje); Prenos toplote skozi stene; Izračun moči in izkoristka grelnih naprav; Segrevalna in ohlajevalna krivulja; Analitično in grafično reševanje problemov nestacionarnega prenosa toplote; Temperatura in temperaturne lestvice; Vrste termometrov; Umerjanje termometrov in negotovosti pri umerjanju; Energetska učinkovitost zgradb.

Senzorji in zajemanje podatkov

Predavatelj: Samo Beguš

Cilji: Poznavanje fizikalnih osnov pretvorbe fizikalnih veličin; Načrtovanje in uporaba senzorjev; Poznavanje značilnih lastnosti senzorjev in interakcije senzorjev z okoljem; Uporaba senzorja v procesu in v merilnem sistemu.

Vsebina: Senzorji in pretvarjanje fizikalnih veličin; Senzorji v avtomatiki, robotiki, diagnostiki, nadzoru, v proizvodnji in trgovini, identifikaciji, energetiki, medicini, varovanju, zaščiti; Senzorji in zajemanje ter obdelava signalov; Elektromagnetna kompatibilnost senzorjev; Senzorji v avtomatskih proizvodnih procesih; Aktuatorji; Mehanski senzorji, kemični senzorji, toplotni senzorji, optični senzorji, magnetni senzorji, biosenzorji, akustični senzorji, senzorji v nadzoru okolja, senzorji v procesiranju odpadkov; Senzorji in nanotehnologije.

Robotika

Osnove mikroprocesorske elektronike

Električne inštalacije in razsvetljava

Optične komunikacije

Osvežitvena angleščina A1 - B2

Kakovost sistemov

Predavatelj: Janko Drnovšek, Gaber Begeš

Asistent: Gaber Begeš

Cilji: Naučiti študente konkretnih znanj o celovitem vzpostavljanju in zagotavljanju kakovosti raznovrstnih sistemov, od proizvodnje do najrazličnejših storitev; Pridobiti znanje o zanesljivosti, gospodarnosti, zakonodaji in varnosti.

Vsebina: Pojmi kakovosti in standardizacije; Direktive in nacionalna zakonodaja; Standardizacija; Obravnava splošnih (infrastruktunih) skupin standardov; Koncept novega in globalnega pristopa; Modularni pristop k označevanju evropske skladnosti (CE) proizvodov z zahtevami standardov ter priprava celotne tehniške dokumentacije; Sistemi vodenja kakovosti; Celovito vodnje kakovosti (TQM); Postopki in osnovna orodja zagotavljanja kakovosti; Kakovost in standardizacija po področjih.

Robotika in proizvodni sistemi

Predavatelj: Roman Kamnik

Asistent: Jure Rejc

Cilji: Pregled čez celotno področje robotike; Poznavanje geometrijskega modela robota; Programiranje sodobnih industrijskih robotov; Znanja potrebna pri uvajanju in vzdrževanju robotskih celic v industriji.

Vsebina: Translacija, rotacija, pozicija, orientacija, premik; Model robotskega manipulatorja; Kinematika in dinamika dvosegmentnega manipulatorja; Vodenje robotov; Prijemala in podajalne naprave; Robotski vid; Robotsko sestavljanje; Standardi in varnost v robotiki.

Zanesljivost in vzdrževanje komponent in sistemov

Predavatelj: Marko Topič

Cilji: Podati temeljna znanja s področja zanesljivosti komponent in sistemov; Povezati teoretične osnove in aplikativna znanja iz prakse.

Vsebina: Uvod v zanesljivost; Parametri vrednotenja zanesljivosti; Napovedovanje zanesljivosti; Preskušanje zanesljivosti; Uvod v vzdrževanje; Koncepti in analize vzdrževanja; Varnost, tveganje in vpliv človeškega faktorja.

Modul A: Procesni merilni sistemi

Predavatelj: Janko Drnovšek, Dušan Agrež, Jovan Bojkovski

Asistent: Dušan Agrež, Jovan Bojkovski, Valentin Batagelj

Cilji: Umestiti merilno problematiko v procesne sisteme, ter obravnavati merilne metode in merilno instrumentacijo s stališča regulacijske tehnike; Podrobno spoznati vodila za prenos podatkov ter seznaniti z osnovami računalniškega vodenja meritev ter z osnovami virtualnih merilnih instrumentov.

Vsebina: Vloga merilnih sistemov v industrijskih procesih; Koncept splošnega merilnega instrumenta in sistema; Analiza časovne odvisnosti merilnih sistemov; Elektronski merilni sklopi za prilagajanje merilnih signalov; Tehnike obvladovanja merilnih motenj, ter zaščita in zmanjševanje šumov; Komunikacijski vmesniki in vodila za prenos podatkov; Karakteristična merilna programska oprema v procesnih sistemih; Obravnava konkretnih sistemov za zajemanje podatkov; Osnovni koncepti virtualnih merilnih instrumentov.

Modul A: Kontrola kakovosti in zanesljivosti

Predavatelj: Gaber Begeš

Asistent: Gaber Begeš

Cilji: Seznaniti in usposobiti študente s konkretnimi znanji za kontrolo kakovosti in zanesljivosti sistemov; Spoznati orodja za ocenjevanje merljivih in nemerljivih (opisnih) karakteristik kakovosti in zanesljivosti komponent, sklopov in sistemov.

Vsebina: Temeljni pojmi kakovosti sistemov in zanesljivosti; Celovito vodenje kakovosti; Podpora standardizacije na področju; Priprava in obravnava kontrolnih rezultatov v porazdelitvenih tabelah in grafikonih; Kontrolne karte za merljive in nemerljive (opisne) karakteristike; standardizirani načrti vzorčenja; Preizkušanje domnev o sprejetju ali zavrnitvi izjav o nekem parametru; Splošno obvladovanje zanesljivosti proizvodov; Tehniški vidiki označevanja proizvodov CE.

Modul B: Integrirana vezja

Modul B: Načrtovanje digitalnih elektronskih sistemov

Modul C: Načrtovanje elektromagnetnih naprav

Modul C: Elektroenergetika

Modul D: Varne komunikacije

Modul D: Satelitske komunikacije in navigacija

Modul E: Kakovost programske opreme

Predavatelj: Jovan Bojkovski

Asistent: Valentin Batagelj

Cilji: Spoznati osnovne pojme pri ovrednotenju kakovosti programske opreme; Proučiti tipične načine preskušanja kakovosti programske opreme in jih izvesti na praktičnih primerih; predstaviti povezavo med programsko opremo in standardi tehniške kakovosti.

Vsebina: Osnovni pojmi in definicije kakovosti programske opreme; Preskušanje programske opreme; Zanesljivost programske opreme ter metode za izboljšanje; Izbira testnih primerov za preskušanje programske opreme; Statične tehnike preskušanja programske opreme ter njihova učinkovitost pri ugotavljanju napak v programski opremi; Merjenje, razvrščanje in vrednotenje programske opreme; Ovrednotenje in zagotavljanje kakovosti programske opreme zasnovane na odprti kodi.

Modul E: Inovacijski proces in patentništvo

Predavatelj: Igor Pušnik

Asistent: Igor Pušnik

Cilji: Spoznati osnove inovacijskega procesa, načine za zaščito intelektualne lastnine, ekonomske in pravne vidike zaščite intelektualne lastnine ter načine pridobivanja in vodenja razvojnoraziskovalnih projektov.

Vsebina: Inovacije in z inovacijami povezani pojmi; Vrste intelektualne lastnine; Urad za varstvo intelektualne lastnine (slovenski, evropski, mednarodni); Avtorsko pravo; Industrijska lastnina; Topografija polprevodniških vezij; Inovativnost in projekti EU.

Modul F: Aplikativna elektromagnetika

Modul F: Matematični praktikum

Praktično usposabljanje

Diplomsko delo